Zofka Kveder je kot prva slovenska poklicna pisateljica s svojimi stališči in analizo tradicionalno usmerjene, s patriarhalnimi stebri podprte družbe, upodobila pestrost raznovrstnih ženskih usod. Na tokratnem srečanju bomo obravnavali knjigo Njeno življenje, to je bilo njeno zadnje delo, napisano v slovenščini. Gre za naturalistični roman, v katerem so skozi ženske oči osvetljeni problemi, s katerimi se je ženska srečevala v patriarhalni družbi na prelomu 20. stoletja.

V soboto, 9. marca 2024, bo Blaž Gselman, literarni zgodovinar in filozof, pripravil predavanje o Louisu Adamiču, slovenskem izseljenskem pisatelju v ZDA. V predstavitvi njegovega dela bomo skušali pojasniti, zakaj je bilo opevanje strpnosti zanj problematično, podobno kot je nasprotoval ideji, ki se skriva za krilatico »talilni lonec«, kar naj bi že pregovorno bile Združene države.

Vabilo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki bo 16. februarja ob 17. uri na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Washingtonu.

V soboto, 27. januarja 2024, bo dr. Lea Plut Pregelj v okviru Knjižnega kluba Beremo slovensko predavala na temo 'Poslušanje - temeljna sporazumevalna zmožnost'. Predavanje bo osvetlilo pomen in vpliv poslušanja na naše razumevanje sveta in medsebojne odnose, razlikovanje med slišanjem in poslušanjem ter izzive in strategije za izboljšanje poslušanja v osebnem in profesionalnem življenju.

Tokrat bomo debatirali o knjigi Marjana Tomšiča Šavrinke.

Tokratno srečanje bo namenjeno skrivnostnemu D fondu Narodne univerzitetne knjižnice, kamor je romalo “sporno” gradivo.

Knjiga Življenje v sivi coni je nastala v času pandemije covida-19. V tem času je imel marsikdo o marsičem zelo veliko povedati. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pretreseni do dna duše, drugi samozavestni in uporniški kot še nikoli doslej.

Na četrtem srečanju se bomo posvetili poeziji treh Pavčkov: Toneta, Saše in Marka.

Na tretjem srečanju knjižnega kluba bomo brali roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

Na drugem srečanju knjižnega kluba bomo brali roman Ferija Lainščka Kurji Pastir. Roman Kurji pastir ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir.

Na prvem srečanju knjižnega kluba bomo brali Draga Jančarja, enega izmed najbolj branih romanov zadnjih let na Slovenskem. Roman, ki je bil nagrajen s kresnikom, je doživel že več kot deset natisov in bil preveden že v dvajset jezikov.