Back to All Events

O prepovedani slovenski literaturi

Cenzura je stara iznajdba in ima temu primerno dolgo in zanimivo zgodovino. Nosilci družbene moči so v vseh obdobjih zgodovine skušali nadzirati pretok idej in omejiti vpliv tistih, ki bi lahko škodile njihovim interesom. Postopkom, ki so jih oblikovali v ta namen, rečemo cenzura. Pred njo tudi slovenski prostor ni bil imun.

V rajnki Avstriji so leta 1782 ustanovili poseben cenzurni urad, ki je do leta 1848 deloval v okviru policije in nadzoroval vsa področja, povezana s tiskom. V letu pomladi narodov so cenzurni urad ukinili, cenzorji in cenzurni seznami pa so ostali vse do propada države in bili še posebej učinkoviti prav ob njenem koncu v času prve svetovne vojne.

V Kraljevini SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji so bili seznami prepovedanih tiskov objavljeni v Službenih listih (uradnih listih). Tudi fašistična Italija in nacistična Nemčija sta imeli pedantno izdelan sistem cenzure. Z nastankom t. i. nove Jugoslavije in s komunističnim prevzemom oblasti pa cenzura uradno ni več obstajala. Ne s tem imenom. Posledica uradno neobstoječe cenzure je tudi t. i. D fond v Narodni univerzitetni knjižnici, kjer so v petinštiridesetih letih zbrali nekaj manj kot 700 monografij in več kot 140 naslovov periodičnih publikacij.

Skrivnostni D fond

Narodna in univerzitetna knjižnica je bila ustanovljena oktobra 1945, naslednja desetletja pa je krmarila med veljavno zakonodajo in narodnim poslanstvom zbiranja vse slovenske zapisane dediščine. Uradni akt o ustanovitvi NUK je nalagal, naj se »Narodni in univerzitetni knjižnici pošiljajo tudi take knjige in druge tiskane stvari, katerih razpečevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano«, 11. člen Zakona o tisku pa je posebej govoril o prepovedih v zvezi s tiski. NUK je imel od svoje ustanovitve dalje vsa pravna zagotovila, da lahko zbira tudi tisk slovenske politične emigracije in ostalo »sporno« gradivo. Po zakonu je moralo biti bibliografsko obdelano (vpisano v Slovensko nacionalno bibliografijo), shranjeno je bilo v posebnih prostorih, ločeno od ostalega gradiva, izposoja pa je bila dovoljena le za znanstvenoraziskovalne namene.

Leta 1978 je bil D fond tudi uradno ustanovljen. Sistematično in po bibliotekarskih pravilih se je obdelave skrivnega gradiva lotila Milica Strgar, ki je službo v NUK nastopila hkrati z uradnim nastankom D fonda, na delovno mesto pa jo je nastavil RSNZ SRS. Direktorjeva omara je kmalu postala pretesna, zato so zamrežili del skladišča in gradivo na ta način ločili od ostale literature. Fond je še naprej ostajal pod budnim očesom vsakokratnega ravnatelja NUK, v njem pa se je v 45 letih nabralo nekaj manj kot 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij.

Predavateljica

O skrivnostnem D fondu nam bo na naslednjem knjižnem srečanju več razkrila Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni univerzitetni knjižnici.

Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni univerzitetni knjižnici

vir: Tatjana Splichal, nuk.uni-lj.si

Datum srečanja

  • sobota, 21. oktober, ob 10h Centralni Standardni čas (Chicago) — ob 11h EST, ob 9h MST in ob 8h PST

  • dogodek bo potekal prek Zooma

  • povezavo do Zooma prejmete po prijavi na dogodek (spodaj)

Priporočamo v branje

Kot pripravo na srečanje priporočamo v branje dve deli Zorka Simčiča, večkratnega emigranta, človeka, ki je - podobno kot Boris Pahor - živa priča dolgega 20. stoletja. Rojen je leta 1921 v Mariboru, kamor so starši s Primorske zbežali zaradi fašizma. Med vojno je živel v Ljubljani, po vojni pa je emigriral v Argentino, kjer je bil eden od stebrov izseljenskega kulturnega življenja. Leta 1993 se je z družino vrnil v Slovenijo. Je avtor prvega slovenskega eksistencialističnega romana Človek na obeh straneh stene, letos novembra bo dopolnil 102 leti.

V branje predavateljica Helena Janežič priporoča dve njegovi zanimivi deli:

  • Poslednji deseti bratje (Enaindvajset ločenih usod združenih v širokopotezno lepljenem kolažu o slovenskih desetih bratih)

  • Dohojene stopinje (knjiga je pogovor med Simčičem in prof. Pibernikom, enim najboljših poznavalcev izseljenske književnosti)

Simčič je tudi eden od avtorjev, uvrščenih v skrivnostni Nukov "bunker" - D fond, knjigi pa sta dostopni na Biblosu.

p. s. Knjigi nista obvezno čtivo za srečanje, saj bomo večino časa namenili predavanju.

Kako pridem do knjig?

V sodelovanju z Narodno univerzitetno knjižnico si lahko knjigo brezplačno izposodite prek elektronske knjižnice Biblos.
Za Slovence v zamejstvu in po svetu je članstvo brezplačno!

Navodila, kako dostopati do knjig >







Previous
Previous
August 25

David Zupančič: Življenje v sivi coni

Next
Next
December 1

Marjan Tomšič: Šavrinke